|
|
1.M. Pesci, L. Colombo: 2.J. Medved, M. Vončina, T. Balaško, V. Nahtigal: 3.G.Gyarmati , T. Mende: |
1.
M. Pesci, L. Colombo:
NOVI VLOŽKI CHEMEX ZA ZMANJŠANJE VOLUMNA NAPAJALNIKOV
Povzetek
Sodobne livarne se zaradi povišanja stroškov surovin, do katerih prihaja zaradi tre-nutnih scenarijev na svetovni ravni, vse pogosteje soočajo z iskanjem načinov za zmanjšanje količine kovinskih ulitkov in posledično z optimizacijo napajalnih siste-mov. Poleg tega bo v prihodnjih letih na področju tehnoloških raziskav prevladoval pomemben okoljski vidik uporabe manjše porabe energije, saj bodo livarne vse bolj usmerjene v iskanje drznih rešitev za zmanjšanje porabe virov, nenazadnje tudi z znatnim izboljšanjem izkoristka modelnih plošč.
S ciljem pomagati livarnam pri reševanju teh težav je družba CHEMEX razvila inova-tivne napajalne sisteme, ki lahko nadomestijo klasične napajalnike. Nova tehnologi-ja napajalnikov tipa T je zdaj realnost, saj nova zasnova v kombinaciji z eksotermnimi mešanicami brez fluora družba CHEMEX omogoča livarnam, da zmanjšajo količine taline, ki se dovaja, za določen termalni modul, hkrati pa zagotavlja vse prednosti brez vpliva grafita, maksimalno mehansko trdnost pri litju in dimenzijsko natančnost. Namen te študije je poudariti, kako lahko eksotermni vložki nove zasnove znatno zmanjšajo volumen napajalnikov, pri tem pa ohranijo enako vrednost termalnega modula, ki ga konstruktorji potrebujejo za zagotavljanje trdnosti ulitkov.
Zlasti je bilo mogoče preveriti povečanje učinkovitosti napajanja z ocenjevanjem re-zultatov pri dejanski uporabi v delujočih livarnah, kjer so rezultati pokazali optimiza-cijo napajalnega sistema do te mere, da se je volumen taline zmanjšal za 60 %, kar posledično pomeni prihranek energije in stroškov celotnega postopka.
Ključne besede: optimizacija, napajalni sistem, vložek, eksotermni vložek, brez fluo-ra
2.
J. Medved, M. Vončina, T. Balaško, V. Nahtigal:
POMEN KRITIČNIH SUROVIN ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ METALURŠKIH PODJETIJ
Izvleček
Napredni materiali so temeljni gradniki naše družbe in gospodarstva in dobivajo vedno večji pomen. Prehoda v brezogljično družbo brez naprednih materialov ne bo. Zato moderna družba iz energetsko intenzivnega obdobja prehaja v obdobje materialov. Sistemsko je potrebno najti najboljše krožne rešitve materialnih tokov, kar je opredeljeno kot industrijska simbioza. Področje materialov se osredotoča na inovacije in izobraževanje povezano z industrijsko simbiozo, podaljšanjem življenjske dobe izdelkov, dizajnom za recikliranje ter recikliranjem izrabljenih sekundarnih surovin. Potrebni bodo revolucionarni tehnološki preboji naprednih materialov na petih velikih področjih: energetika, mobilnost, izdelovalne tehnologije, gradbeništvo in kmetijstvo. Bolj učinkovito reciklažo odpadnih kovin, zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje ogljičnega odtisa in proizvodnjo brez odpadkov lahko zagotovimo z uporabo umetne inteligence v vrednostni verigi od zbiranja, razvrščanja in metalurške predelave odpadkov. Metalurška in kovinsko predelovalna podjetja v Sloveniji imajo pomembno vlogo saj proizvedejo za prib. 25 % bruto nacionalnega dohodka. Dejstvo je, da »ko gre dobro gospodarstvu, gre dobro vsem«, zato smatramo kot nujno potrebno, da se država opredeli, kako bo zagotovila prihodnjo energetsko oskrbo in s tem pogoje za konkurenčno delovanje. Industrija materialov ni le energetsko intenzivna industrija, ampak tudi industrija reciklaže in krožnega gospodarstva ter zagotavlja materialne surovine za verige vrednosti za vse ostale industrijske panoge. Seveda pa proizvodnje materialov ni brez energije, s poudarkom na nizkoogljični energiji. Metalurška podjetja imajo odločilno vlogo pri prehodu v trajno in zeleno prihodnost. Niso onesnaževalci in veliki porabniki energije, ampak velika priložnost za razvoj in napredek. Zato je potrebno zagotoviti primarne in predvsem sekundarne surovine ter dovolj ustreznih virov energije. Da bi Evropa in Slovenija ostali ekonomsko uspešni in bolj odporni na zunanje ekonomske in geopolitične vplive, mora spodbujati odgovoren sektor zagotavljanja - proizvodnje materialov in energije ter vzpostaviti trajnostne vrednostne verige materialov ter vzpostaviti pogoje za krožno gospodarstvo.
Ključne besede: surovine, energija, proizvodnja kovin, krožno gospodarstvo
3.
G.Gyarmati , T. Mende:
INTERAKCIJA UDROBNILNIH SREDSTEV IN DVOJNIH OKSIDNIH PLASTI V ALUMINIJEVI TALINI
Povzetek
Nedavne študije so pokazale, da lahko dodajanje različnih predzlitin za udrobnjevanje vpliva na sedimentacijo in s tem na prostorsko porazdelitev dvojnih oksidnih plasti v talini. V tem prispevku smo raziskali interakcije delcev TiB2 in (Al,Si)3Ti z napakami kot posledice bifilmov v primeru tekoče zlitine Al-Si-Mg-Cu. Interakcije med udrobnilnimi sredstvi in bifilmi smo preučevali z optičnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), spremembe kakovosti taline pa smo analizirali z računalniško tomografsko (CT) analizo vzorcev za preskus z zmanjšanim tlakom (RPT - vakuum test). Ugotovljeno je bilo, da se delci TiB2 običajno prilepijo na dvojne oksidne plasti, suspendirane v tekoči kovini, medtem ko se delci (Al,Si)3Ti prilepijo na bifilme zaradi heterogene nukleacije (Al,Si)3Ti na bifilmih in delne absorpcije segmentov oksidne plasti med rastjo delcev (Al,Si)3Ti. Pritrditev delcev udrobnilnih sredstev na dvojne oksidne plasti vodi do pospešene sedimentacije bifilmov, zaradi česar se zmanjša poroznost v vzorcih za preskus z zmanjšanim tlakom.
Ključne besede: Aluminijeva zlitina, vključki, udrobnjevanje, bifilm (dvojni film)