1.
P. Larsen, K. Paw Madsen, J. Trojan
DISA Industries A/S, Taastrup, Danska
DIGITALNA LIVARNA PRIHODNOSTI
2.
G. Hajas
Alu-Onto, Ltd. Madžarska
POLNJENJE FORM IN MEHANSKE LASTNOSTI GRAVITACIJSKEGA LITJA V PEŠČENE FORME IN IZDELAVA TANKOSTENSKIH ULITKOV /1–3 MM/ SKOZI NOV LIVNI POSTOPEK
3.
U. Klančnik, A. Stergar, J. Bojanovič, M. Drobne, Valji, d.o.o. Slovenija
VPLIV HITROSTI VRTENJA KOKILE NA RAZPOREDITEV MIKROSTRUKTURNIH KONSTITUENTOV V ŽELEZOVI LITINI
1.
P. Larsen, K. Paw Madsen, J. Trojan
DISA Industries A/S, Taastrup, Danska
DIGITALNA LIVARNA PRIHODNOSTI
Izvleček
Nenehna prizadevanja za večjo učinkovitost, izboljšanje storilnosti in kakovosti ulitkov ter za dodatne prihranke – najboljše kar vse naenkrat – so v livarski industriji močno razširjena in globalno sprejeta. Ne glede na velikost in vrsto livarne, njeno lokacijo in trg, gre za dejavnike, ki so pomembni za čisto vse livarne, ki jih poskušajo izboljšati vsak dan in korak za korakom.
Industrija 4.0 je ponavljajoča tema pogovorov v povezavi z livarnami prihodnosti, ta koncept pa igra pomembno vlogo v razvoju modela livarn prihodnosti. Zanimiva izmenjava poteka med razvijalci programske opreme in vodji inženirskih oddelkov livarn, ki želijo izkoristiti tehnologije IoT (»internet stvari«) v vsakodnevnih dejavnostih livarn. Katere so te priložnosti?
Danes se procesni podatki iz posameznih naprav običajno shranjujejo v več ločenih sistemih, kar preprečuje transparentnost in otežkoča dostopnost, potrebno za sprotno analizo podatkov in neposredno posredovanje. Doseganje slednjega v teh okoliščinah ni nemogoče, vendar pa je izredno neučinkovito in zapleteno. Prav tako zahtevno je uvajanje pomembnih podatkov iz preteklosti.
Izziv je zagotoviti preprost dostop do vseh podatkov v celotnem proizvodnem sistemu, učinkovito spremljanje in nadzor procesov v resničnem času. Zbiranje podatkovnih tokov iz celotnega livnega procesa (npr. podatki o pesku, formah in kovini) v enem samem sistemu pa odpira številne nove možnosti. V prvi vrsti bi izboljšanje dostopa poenostavilo analize in spremljanje, kar bi pospešilo odpravljanje napak.
V tej predstavitvi so opisane različne nove možnosti v zvezi z zbiranjem podatkov in njihovo analizo, med drugim trajnostna dobičkonosnost.
Ključne besede: formanje z bentonitno peščeno mešanico, DISAMATIC, procesni podatki, digitalizacija proizvodnje, Industrija 4.0, tehnolgija IoT (Internet of Things)
2.
G. Hajas
Alu-Onto, Ltd. Madžarska
POLNJENJE FORM IN MEHANSKE LASTNOSTI GRAVITACIJSKEGA LITJA V PEŠČENE FORME IN IZDELAVA TANKOSTENSKIH ULITKOV /1–3 MM/ SKOZI NOV LIVNI POSTOPEK
Izvleček
Družba Alu-Onto Ltd. je patentirala postopek litja v peščene kalupe, pri katerem je mogoče tankostenske ulitke (1–3 mm) v nekaj tednih spremeniti v dejanske izdelke. Ti ulitki so popolnoma delujoči prototipi tlačno litih (HPDC) delov. Prototipske ulitke je mogoče toplotno obdelati, da zadostijo različnim zahtevam glede mehanskih lastnosti. Aplikacije zajemajo ulitke za prototipska vozila za preskuse trkov, posebne predelave vozil, za maloserijska vozila, pa tudi za prototipe ulične razsvetljave LED, ki se izdeluje s to tehnologijo.
Ključne besede: proces litja aluminija v pesek, prototipi tlačno litih (HPDC) delo
3.
U. Klančnik, A. Stergar, J. Bojanovič, M. Drobne, Valji, d.o.o. Slovenija
VPLIV HITROSTI VRTENJA KOKILE NA RAZPOREDITEV MIKROSTRUKTURNIH KONSTITUENTOV V ŽELEZOVI LITINI
Izvleček
Uliti valji za toplo valjanje so dvoplastni uliti ingoti, odpornejša zunanja plast je izdelana iz železove litine, žilavo jedro pa iz nodularne litine. Zunanja plast je danes najpogosteje centrifugalno lita, jedro pa statično. Fiziki centrifugalnega litja je bilo posvečeno veliko raziskav s poudarkom na aluminijevih zlitinah, ojačenih s SiC. Raziskave kažejo medsebojno povezavo med hitrostjo vrtenja kokile in pojavom zunanjih razpok v vročem, padanja, izcejanje karbida, plastenja in vpliva na hitrost strjevanja. Namen te raziskave je ugotoviti morebitno povezavo med hitrostjo vrtenja kokile in razporeditvijo mikrostrukturnih konstituentov, kot so evtektični karbidi in grafit, v posebnem litem železu za delovne plasti v valjih. Rezultati potrjujejo razliko pri litih mikrostrukturah v primeru treh različnih hitrosti vrtenja zlasti pri precipitaciji grafita, obliki evtektičnih karbidov in trdoti mase. Razumevanje posledic vpliva hitrosti vrtenja na lito mikrostrukturo lahko pomaga pri izboljšanju kakovosti končnega izdelka ter preprečevanju hudih napak pri litju.
Ključne besede: centrifugalno litje, hitrost vrtenja, legirana železova litina, mikrostruktura