Livarski vestnik

Fikret Kabakcı1, Mustafa Acarer2, Selçuk Keskinkılıç3 and Filiz Kumdalı Acar3
ŽILAVOST OSNOVNEGA MATERIALA IN ZVAROV P91

Lavtar1, M. Petrič 2, B. Taljat1, S. Kastelic2, P. Mrvar2
OPTIMIZACIJA HLADILNO-GRELNEGA SISTEMA V ORODJIH ZA TLAČNO LITJE

Maja Vončina1, Terezija Poženel2, Mitja Petrič1, Primož Mrvar1, Jožef Medved1
VPLIV LIVARSKIH NAPAK NA ELEKTRIČNE LASTNOSTI ULITKA IZ ALUMINIJA

Kuglera, P. Mrvara, M. Petriča, A. Križmana in M. Terčelja[1]
IZBOLJŠAVA MEHANSKIH LASTNOSTI


Fikret Kabakcı1, Mustafa Acarer2, Selçuk Keskinkılıç3 and Filiz Kumdalı Acar3
ŽILAVOST OSNOVNEGA MATERIALA IN ZVAROV P91

Povzetek

Jeklo P91 se izdatno uporablja v procesih pri povišanih temperaturah na področju fosilnih goriv in v jedrskih elektrarnah, in sicer za cevi in napeljave, saj je izredno odporno proti lezenju in oksidaciji. Prav tako sta zanj značilni dobra varivost in žilavost. V tej študiji smo proučevali lastnosti v povezavi z žilavostjo osnove P91 in zvarov. Prav tako je bila določena prehodna temperatura krhkega loma (DBTT - ductile-to-brittle transition temperature) osnovnega materiala P91. Mikrostruktura osnovnega materiala in zvarov vsebuje martenzit in popuščani martenzit ter nekatere precipitate. V preizkusu DBTT je bila ugotovljena žilavost jekla P91 v obliki osnovnega materiala in zvarov kar 80 J tudi pri -60 oC. Žilavost zvarov P91 meri pri sobni temperaturi 92 joulov.


Lavtar1, M. Petrič 2, B. Taljat1, S. Kastelic2, P. Mrvar2
OPTIMIZACIJA HLADILNO-GRELNEGA SISTEMA V ORODJIH ZA TLAČNO LITJE

Povzetek

Tehnologija tlačnega litja je postopek izdelave ulitkov v trajne forme. Med litjem, strjevanjem in ohlajanjem ulitka v jeklenem orodju prihaja do prenašanja toplote iz ulitka na orodje, kar povzroči segrevanje orodja. Da se prepreči premočno segrevanje, se v orodjih uporablja hladilno-grelni sistem, ki v začetku obratovanja zagotovi hitrejše doseganje delovne temperature orodja, kasneje pa odvajanje odvečne toplote iz orodja. V delu je opisana problematika konvencionalnega orodja in vplivi toplotnega utrujanja le-tega ter nastanek s tem povezanih poškodb na orodju. Na podlagi analize obstoječega orodja je bila narejena in s programskim orodjem ProCAST preverjena idejna zasnova novega orodja s spremenjenimi hladilnimi kanali. Na podlagi uspešnih rezultatov ter analiz je bilo izdelano novo orodje.


Maja Vončina1, Terezija Poženel2, Mitja Petrič1, Primož Mrvar1, Jožef Medved1
VPLIV LIVARSKIH NAPAK NA ELEKTRIČNE LASTNOSTI ULITKA IZ ALUMINIJA

Povzetek

Dosedanja tehnologija visokotlačnega litja aluminijastih kratkostičnih kletk rotorja indukcijskega elektromotorja je zadovoljila zahteve po visoki produktivnosti, ne pa tudi po največji možni končni učinkovitosti elektromotorjev. S tem namenom je bil v tem delu raziskan vpliv livarskih napak, kot so nečistoče in poroznost na električne lastnosti ulitka iz aluminija. Preizkušanci so bili uliti iz zlitin Al99,99, Al99,7 in Al99,5 pri različnih pogojih litja, in sicer v vakuumu ter na zraku. Med strjevanjem sta bili merjeni temperatura ter električna prevodnost ulitka. Vzorci so bili analizirani z optičnim mikroskopom z namenom analize deleža poroznosti v ulitku ter z vrstičnim elektronskim mikroskopom z namenom analize faz in nečistoč v ulitku. Na podlagi omenjenih analiz je bil pojasnjen vpliv deleža nečistoč in poroznosti na električne lastnosti aluminija.


Kuglera, P. Mrvara, M. Petriča, A. Križmana in M. Terčelja[2]
IZBOLJŠAVA MEHANSKIH LASTNOSTI

Povzetek

Zlitina MgAl6Mn se običajno uporablja za litje, izboljšanje njenih mehanskih lastnosti pa se doseže z različnimi toplotnimi obdelavami po litju. Ta študija se osredotoča na možnost izboljšanja mehanskih lastnosti zlitin MgAl6Mn z majhnimi deformacijami v vročem na izbranem območju ulitka po končanem strjevanju. Uliti material se je strdil s hitrostjo hitrosti ohlajanja 2, 7 in 50 K/min. Primerni pogoji za toplotno obdelavo so bili določeni s tlačnim preizkusom v temperaturnem razponu 200–450 °C, razponu hitrosti reformacije 0,001–10s-1 in raztezku 0,8 vsakega ulitka. Na vzorce, izdelane iz ulitih blokov, so delovali majhne deformacije v vročem in dejanski raztezek v razponu 0,1–0,4 z uporabo vnaprej ocenjenih primernih temperatur in razponov hitrosti deformacije, mehanske lastnosti pa so bile določene na podlagi nateznih preizkusov in Charpyjevega preizkusa. Trikratno povečanje natezne trdnosti je bilo izmerjeno pri vzorcih z majhnimi deformacijami v vročem in pri hitrosti ohlajanja za strjevanje 7 K/min in več.


[1] Ustrezni avtor: e-pošta: Milan.Tercelj@ntf.uni-lj.si; tel.: +386 1 4704 506; faks: +386 1 4704 560

[2] Ustrezni avtor: e-pošta: Milan.Tercelj@ntf.uni-lj.si; tel.: +386 1 4704 506; faks: +386 1 4704 560