Livarski vestnik

Livarski vestnik 57 / 2010 št. 4

Horáček Milan, Roučka Jaromir
MODIFICIRANJE SIVE LITINE Z MAGNETNIM POLJEM

Gorazd Lojen, Albert C. Kneissl, Mirko Gojić, Rebeka Rudolf, Miodrag Čolić, Ivan Anžel
KONTINUIRNO LITJE ZLITINE Z OBLIKOVNIM SPOMINOM Cu-Al-Ni


Hans Roedter, Martin Gagné
MIKROSTRUKTURNE NAPAKE V DEBELOSTENSKIH ULITKIH IZ DUKTILNE ŽELEZOVE LITINE – NASTANEK IN VPLIV NA LASTNOSTI



Horáček Milan, Roučka Jaromir

Zadnje raziskave na Tehnološki univerzi Brno s področja precizijskega litja

Povzetek

 

Tehnologijo precizijskega litja preučujemo in preiskujemo na Tehnološki univerzi v Brnu že nekaj časa in rezultate smo objavili na različnih posvetovanjih ter v livarskih strokovnih revijah [1, 2, 3, 4].
V tem prispevku so opisane zadnje raziskave, ki so usmerjene v vse več uporabljano področje tehnologije za izdelavo natančne končne oblike, kar predstavlja precizijsko litje oz. litje v iztaljive voščene modele. Več skupin raziskovalcev se na univerzi ukvarja z različnimi temami, ki so navedene v nadaljevanju (skupaj z e-poštnimi naslovi nosilcev skupin):
Hitro ulivanje s FDM (fused deposition modelling – modeliranje z nalaganjem staljenih plasti) + precizijsko litje horacek@fme.vutbr.cz
Toplotni procesi pri ulivanju v keramične maske roucka@fme.vutbr.cz
Zlitine Ti-Al za ulitke z veliko dodano vrednostjo« zemcik@fme.vutbr.cz

na vrh



Gorazd Lojen, Albert C. Kneissl, Mirko Gojić, Rebeka Rudolf, Miodrag Čolić, Ivan Anžel

Kontinuirno litje zlitine z oblikovnim spominom Cu-Al-Ni


Povzetek

 

Spominske zlitine Cu-Al-Ni, zlasti polikristalne, imajo v primerjavi s trenutno najpogosteje uporabljenimi zlitinami Ni-Ti nekaj slabosti. Najpomembnejša je velika krhkost in posledično manjša reverzibilna deformacija. Po drugi strani imajo zlitine Cu-Al-Ni tudi določene prednosti: taljenje, litje, nadzor kemične sestave in mehanska obdelava so preprostejši, imajo večji Youngov modul, boljšo odpornost proti degradaciji spominskih lastnosti in ugodnejše razmerje učinek/stroški. Kljub temu pa je predelava kokilnih ulitkov v polizdelke majhnih prerezov, tudi v vročem (krhka intermetalna faza β), še vedno delovno intenzivna, dolgotrajna in draga, saj so pri valjanju ali vlečenju brez vmesnega žarjenja možne le majhne stopnje deformacije. Zato bi izdelava polizdelkov manjših prerezov neposredno iz taline proizvodnjo precej pocenila. Kljub temu pa v literaturi ni mogoče zaslediti prispevkov o visoko produktivnem kontinuirnem litju palic ali trakov majhnega prereza. Z raziskavami kontinuirnega litja spominskih zlitin Cu-Al-Ni nameravamo zapolniti praznino na tem področju. Prvi poskusi so bili izvedeni z zlitino Cu-Al-Ni s 13 % Al in 4 % Ni na laboratorijski napravi za vertikalno kontinuirno litje neposredno iz talilnega lonca. Uporabljena je bila grafitna kokila premera 16 mm. Z različnimi kombinacijami livnih parametrov so bile dosežene hitrosti litja med 250 in 625 mm v minuti. Rezultati kažejo, da je livnost zlitine dobra pri vseh preizkušenih kombinacijah livnih parametrov. V prispevku so predstavljene tudi mikrostrukture in nekatere mehanske lastnosti ulitih palic. 
Ključne besede: Spominske zlitine, Cu-Al-Ni, kontinuirno litje, mikrostruktura, mehanske lastnosti


na vrh



Hans Roedter, Martin Gagné


Mikrostrukturne napake v debelostenskih ulitkih iz duktilne železove litine – nastanek in vpliv na lastnosti


Povzetek

 

Duktilna litina se odlikuje po mehanskih lastnostih, ki jo delajo primerno tako za lahke kot tudi težke ulitke. Vendar so te lastnosti občutljive na mikrostrukturne napake, katerih značilnosti in pojavljanje so v nekaterih primerih povezane z velikostjo ulitka. Napake, kot so npr. masivni (‚chunky‘) grafit, meddendritno izločanje in penasta žlindra, ki se jih ne najde izključno v debelostenskih ulitkih iz duktilne litine, kot so ulitki za plinske turbinske stroje, se pojavljajo s precej veliko verjetnostjo, ko se veča velikost oz. modul ulitka. V tem prispevku bomo opisali pojavljanje in vpliv na lastnosti teh treh, zgoraj omenjenih napak, ki so značilne za velike ulitke iz duktilne litine, ter razpravljali o mehanizmih njihovega nastanka. Na osnovi teh ugotovitev bomo predlagali rešitve za odpravo oz. omejevanje njihovega nastanka.

na vrh