Livarski vestnik

Livarski vestnik 55 / 2008 št. 2

Zoran Glavaš, Faruk Unkić, Dragutin Lisjak:
NAPOVEDOVANJE UDARNE ŽILAVOSTI DUKTILNE ŽELEZOVE LITINE V ULITEM STANJU S TERMIČNO ANALIZO IN UMETNO NEVRONSKO MREŽO

Sandor Lukacs, Friedrich Klein:
MOŽNOSTI IN OMEJITVE PRI PROIZVODNJI ZDRAVIH ULITKOV


Karlo Raić, Rebeka Rudolf, Ivan Anžel:
KOROZIJA OGNJEODPORNIH MATERIALOV V PEČEH ZA TOPLJENJE SEKUNDARNEGA ALUMINIJA



Zoran Glavaš 1, Faruk Unkić 1, Dragutin Lisjak 2
1) Faculty of Metallurgy, University of Zagreb, Aleja narodnih heroja 3, 44103 Sisak, Croatia
2) Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, University of Zagreb, Ivana Lučića 5, 10002 Zagreb, Croatia

NAPOVEDOVANJE UDARNE ŽILAVOSTI DUKTILNE ŽELEZOVE LITINE V ULITEM STANJU S TERMIČNO ANALIZO IN UMETNO NEVRONSKO MREŽO

Povzetek

 

Članek prikazuje uporabo umetne nevronske mreže (UNM) (angl. artificial neural network – ANN) v livarskem procesu. Dvoplastna usmerjena nevronska mreža, ki je naučena, da uporablja vzvratni algoritem, ki posodoblja uteži in sistemska odstopanja (angl. bias) glede na gradientni spust z momentom (angl. gradient descent momentum ) in na hitrost adaptivnega učenja (angl. adaptive learning rate)  (vzvratna nevronska mreža – backpropagation neural network – BPNN), je bila uporabljena za napovedovanje udarne žilavosti duktilne železove litine (ductile iron – DI) v ulitem stanju s parametri termične analize kot vhodnimi podatki. Generalizacijska sposobnost razvite umetne nevronske mreže potrjuje zelo dobro ujemanje med napovedanimi in ciljanimi vrednostmi za udarno žilavost v ulitem stanju pri novi podatkovni množici, katere podatki še niso bili vključeni v podatke za učenje mreže.
Ključne besede: duktilna litina, udarna žilavost, umetne nevralne mreže, termična analiza

na vrh



Dr.-Ing. Sandor Lukacs, Prof. Dr. Dr. h.c. Friedrich Klein

MOŽNOSTI IN OMEJITVE PRI PROIZVODNJI ZDRAVIH ULITKOV


Povzetek

 

Krčilna poroznost se lahko zelo zmanjša, če dosežemo različne lokalne strjevalne čase s kombiniranjem ustreznih materialov.
Z meritvami smo ugotovili, da je koeficient strjevanja odvisen po Chvorinovi enačbi ne samo od toplotno-fizikalnih lastnosti taline in orodja (kokile) ampak tudi od lokalne debeline stene. Čim manjša je lokalna debelina stene ulitka, tem večji je koeficient strjevanja. Z dobljenimi izrazi se lahko koeficienti strjevanja enostavno izračunajo iz debelin sten ulitka in temperatur površine kokile.
Pri ulivanju zlitine AlSi9Cu3 smo pri vzeti debelini stene dosegli enake koeficiente strjevanja s spreminjanjem toplotnih značilnosti kokile tako, da smo uporabili jekla za delo v vročem z različnimi toplotno-fizikalnimi lastnostmi in hladilno sredstvo z različnimi temperaturami. Definicija korekcijskega faktorja stene, FKT, omogoča določiti navidezno povečanje debeline stene ulitka z učinkom različnih toplotnih prevodnosti materialov kokile pri enakem času strjevanja in enaki temperaturi hladilnega sredstva.
Pri preiskavi vpliva, ki ga ima temperatura hladilnega sredstva na čas strjevanja, smo prišli do računskega postopka, da smo lahko z ustrezno temperaturo hladilnega sredstva zagotovili enake čase strjevanja za ulitke z različnimi debelinami stene v običajnem območju debelin stene nekega ulitka.


na vrh



Karlo Raić 1, Rebeka Rudolf 2,3, Ivan Anžel 2
1) University of Belgrade, Faculty of Technology and Metallurgy, Karnegijeva 4, 11000 Belgrade, Serbia
2) University of Maribor, Faculty of Mechanical Engineering (FME), Smetanova ul. 17, 2000 Maribor
3) Zlatarna Celje d.d., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje, Slovenia

KOROZIJA OGNJEODPORNIH MATERIALOV V PEČEH ZA TOPLJENJE SEKUNDARNEGA ALUMINIJA

Povzetek

 

V prispevku so predstavljeni mehanizmi korozije ognjeodpornih materialov, ki se uporabljajo v pečeh za topljenje sekundarnega aluminija. Korozija, ki nastane pri teh materialih, je posledica notranjih (kemijskih, strukturnih in fizikalnih) in zunanjih dejavnikov (različne toplotne in mehanske obremenitve ter vpliv električne energije).
Kemijska korozija se pojavlja med procesom redukcije in oksidacije, kakor tudi med razgradnjo oksidov, ki so v ognjeodpornem materialu. V primeru, da je mikrostruktura površine ognje-odpornega materiala heterogena, ima le-ta katalitski vpliv na takšno korozijo. Povsem drugačne so razmere pri fizikalni koroziji, ki je povezana s prodiranjem raztopljenega aluminija v obzidavo peči.
Zunanji dejavniki, kot so toplotne obremenitve pri ognjeodpornih materialih, pripeljejo do nastanka in širjenja razpok, kar posledično vodi do zmanjšanja odpornosti obzidave. Obenem se lahko pojavijo tudi mehanske obremenitve, ki predstavljajo vzrok korozije ognjeodporne obzidave peči. Ta problematika je dobro poznana pri krožnem gibanju rotacijskih peči. Na koncu je potrebno omeniti še vpliv moči električne energije pri indukcijskih pečeh, ki lahko dodatno pospeši korozijo.
V zaključnem delu prispevka so predstavljene praktične metode za zmanjšanje korozije ognjeodporne obzidave peči. Posledično so opisani različni vplivi aditivov in zaščitni sloji, ki izboljšujejo korozijsko odpornost ognje-odpornih materialov na osnovi alumo-silikatov. 
Ključne besede: korozija ognje-odpornih materialov, sekundarni aluminij, peči za topljenje


na vrh